Platforma PLAVČEK je prostor za odprto razpravo o tem, kako različni jeziki, ki jih govorimo kot prve (materne) ali se jih učimo kot tuje, vplivajo na naše razumevanje vsakdanjega življenja in sveta okoli nas, kako ga sooblikujejo in kako posebno je življenje v večjezičnem okolju. PLAVČEK vabi vse, ki jih zanima raziskovanje kultur, jezikov in in njihovih govork in govorcev, da se aktivno vključijo v projekte, objavljene na platformi. Sodelujete lahko posamezno ali kot skupina (npr. razred, šola, kolektiv, društvo ali interesna skupina).
Sodelovanje na platformi temelji na načelih občanske znanosti, kar pomeni, da raziskave izvajajo tudi neprofesionalne raziskovalke in raziskovalci, ki s svojimi izkušnjami in opažanji prispevajo k boljšemu razumevanju obravnavanih tem. Z vašo pomočjo bomo zbirali predloge, izkušnje, mnenja ter različne vrste podatkov, povezane z učenjem jezikov, sporazumevanjem, opazovanjem jezikovnih podobnosti in razlik ter zavedanjem, kako jeziki vplivajo na naše dojemanje stvarnosti.
Vaše prispevke in vnose bo pregledala moderatorska ekipa, ki bo preverila njihovo ustreznost in jih v skladu s cilji platforme uporabila za nadaljnje poglabljanje vprašanj, s katerimi se srečujemo v vse bolj večjezičnem svetu.
Kot občanske raziskovalke in raziskovalci boste pomagali zbirati podatke za nadaljnjo analizo in obdelavo. Ti podatki bodo prispevali k razvoju znanstvenega znanja in prihodnjih raziskav ter publikacij na področju večjezičnega izobraževanja, jezikovne integracije, manjšinskih jezikov in jezikovnih politik. Pridobljeno znanje bomo raziskovalci širili v družbi in skrbeli za to, da bo v praksi prispevalo k izboljšavam na teh področjih.
Od kod platformi ime?
Plavček je majhna, ljubka in živahna sinica prepoznavne rumeno-modre barve, ki daje vtis, da ima vse okoli sebe pod nadzorom. Čeprav je njegov dom razširjen po vsej Evropi in Prednji Aziji, plavček ni selivka, je pa velik klatež, ki pogosto gnezdi na nenavadnih krajih in tako v svojem življenju obišče različne kraje, prisluhne različnim jezikom ter ter spoznava posebnosti mnogoterih kulturnih in jezikovnih okolij. Zaradi njegovega odprtega značaja in ujemanja črk z daljšim imenom PLAtforme za VeČjEzično znanost se nam je zdel primerna maskota.
O projektu Večjezičniki
Platforma PLAVČEK je nastala v okviru dvoletnega podoktorskega projekta »Kognitivno-inkluzivni pristopi k medjezikovnemu zavedanju pri jezikovni integraciji otrok s priseljenskim ozadjem« (VEČJEZIČNIKI), katerega namen je izboljšati metode jezikovne integracije otrok s priseljenskim ozadjem z uporabo inkluzivnih in kognitivnih pristopov ter tako podpreti njihovo učno uspešnost in zmanjšati socialno izključenost.
Projekt celotno šolsko skupnosti spodbuja k vključevanju v dejavnosti za razvijanje medjezikovnega zavedanja, razvija in preizkuša različne didaktične pristope ter učne tehnike, ki upoštevajo kognitivne značilnosti učenja in vlogo prvega jezika v drugi in tretji triadi osnovne šole.
Projekt prispeva k boljši jezikovni integraciji in učni uspešnosti priseljenskih otrok v Sloveniji, kjer se pogosto soočajo z učnimi izzivi. S tem se zmanjšuje njihova socialna izključenost in spodbuja bolj vključujoča ter enakopravna družba.
V projektu smo razvili nove didaktične pristope, ki lahko služijo kot model za prihodnje izobraževalne programe in strokovno usposabljanje. Tako se dolgoročno izboljšujejo pedagoške prakse in podpira boljše vključevanje otrok s priseljenskim ozadjem v izobraževalni sistem.
Laboratorij za jezikovne in družbene inovacije LangLab ZRS
Pristopi platforme PLAVČEK in projekta VEČJEZIČNIKI uresničujejo cilje in poslanstvo raziskovalne enote Laboratorija za jezikovne in družbene inovacije (LangLab), v okvirih katere delujeta. LangLab kot posebna enota Znanstveno-raziskovalnega središča Koper z aplikativnim raziskovanjem razvija nove metodologije, uporablja analogna in digitalna orodja ter preizkuša pedagoške pristope, ki nove razsežnosti jezika ter hipoteze jezikoslovnih, medkulturnih in komunikacijsko-družbenih študij udejanjajo v praksi. Povezuje se s sorodnimi laboratoriji in centri, ki oblikujejo mehanizme trajnostne jezikovne politike ter uveljavljajo večjezičnost, medkulturnost in družbeno komunikacijo v izobraževanju, raziskovanju in neposredni jezikovni rabi.